Avtizem in OKM



Na prvi pogled se zdi, da imata avtizem in OKM (obsesivno kompulzivna motnja) malo skupnega. Vendar pa so zdravniki in drugi raziskovalci ugotovili prekrivanje med obema. Študije kažejo, da ima do 84 % avtističnih ljudi neko obliko tesnobe; kar 17 % jih ima lahko OKM. Po študiji iz leta 2017 ima lahko še večji delež ljudi z OKM tudi ne diagnosticiran avtizem.

Del tega prekrivanja lahko odraža napačne diagnoze: rituali OKM so lahko podobni ponavljajočim se vedenjem, ki so pogosti pri avtizmu, in obratno.

V zadnjem desetletju so raziskovalci začeli preučevati ta dva pogoja skupaj, da bi ugotovili, kako medsebojno delujeta – in kako se razlikujeta. Te razlike bi lahko bile pomembne ne le za pravilno diagnozo, ampak tudi za izbiro učinkovitega zdravljenja. 

Zdi se, da imajo ljudje, ki imajo tako OKM kot avtizem, edinstvene izkušnje, ki se razlikujejo od tistih, ki imajo katero koli stanje samostojno. Za te ljudi lahko standardni posegi za OCD, kot je kognitivno vedenjska terapija (CBT), prinesejo zelo malo olajšanja.

Prekrivanje med OKM in avtizmom še vedno ni jasno. Glede na analizo iz leta 2015 imajo ljudje s katerim koli od teh pogojev nenavadne odzive na čutne izkušnje. Nekateri avtisti ugotavljajo, da lahko senzorična preobremenitev zlahka povzroči stisko in tesnobo.

Raziskovalci pravijo, da lahko socialne težave, ki jih doživljajo ljudje z avtizmom, prispevajo k njihovi anksioznosti, ki je tudi sestavni del OKM. Nezmožnost branja družabnih namigov lahko povzroči, da se ljudje osamijo ali postanejo ustrahovani, kar spodbuja tesnobo.

Glede na študijo iz leta 2015 obsesije sprožijo kompulzije, ne pa tudi značilnosti avtizma. Drugo spoznanje je, da ljudje z OKM ne morejo nadomestiti ritualov, ki jih potrebujejo.

"Morajo narediti stvari na določen način, sicer se počutijo zelo tesnobne in neprijetno." Nasprotno pa imajo avtistični ljudje pogosto na izbiro repertoar ponavljajočih se vedenj. »Samo iščejo vse, kar pomirja; ne iščejo posebnega vedenja,« pravi Jeremy Veenstra-VanderWeele, profesor psihiatrije na univerzi Columbia.

Raziskati je torej potrebno, zakaj oseba izvede določeno dejanje. Če oseba ne more izraziti svoje izkušnje, postane prizadevanje še težje. Avtističnim ljudem morda primanjkuje samozavedanja ali se spoprijemajo z verbalnimi, kognitivnimi ali intelektualnimi veščinami, kar ima za posledico lahko napačne diagnoze in zgrešene diagnoze.

Skupna biologija:

Jacob in njeni sodelavci preučujejo pojav ponavljajočega se vedenja pri stotih otrocih do treh let, kar bi lahko bilo povezano z avtizmom ali OKM. "Ti [pogoji] so vsi povezani z možganskega vidika," pravi.

Glede na dansko študijo iz leta 2015 je pri ljudeh z avtizmom večja verjetnost, da imajo sorodnike, ki trpijo za OKM, kot pri kontrolnih skupinah. Vendar pa so genetske primerjave obeh motenj doslej dale nedosledne rezultate ali pa so bile omejene zaradi pomanjkanja znanja o genetiki OKM. "Vemo veliko več o genetiki avtizma kot o OKM," pravi Pittenger. Ta vrzel bi lahko pojasnila, zakaj v metaanalizi študij povezav na celotnem genomu iz leta 2018, ki so vključevale več kot 200.000 bolnikov s 25 boleznimi, vključno z avtizmom in OKM, niso odkrili skupnih polimorfizmov med OCD in avtizmom.


Povzeto po virih:

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25149176/

https://www.spectrumnews.org/author/jeremy/

https://med.umn.edu/bio/psychiatry/suma-jacob

https://medicine.yale.edu/psychiatry/profile/christopher_pittenger/












  

Monotropism, Autism & OCD

Komentarji