Ugotavljanje potreb in vloga uporabnikov storitev
Postavljanje
uporabnikov in njihovih potreb v središče zanimanja vladnih in nevladnih
organizacij, ki se ukvarjajo s socialnimi storitvami, je več kot zgolj
preizkušanje novih (evropskih) trendov v socialnem skrbstvu.
Osrednje
mesto uporabnikov in njihovih potreb pomeni temeljne spremembe v naravi in
izvajanju socialnih storitev. Te spremembe so se v širši družbi do neke mere že
zgodile, zato je neizogibno, da jim sledijo tudi organizacije socialnega
varstva. V 70-ih letih nova družbena gibanja odstirajo drugačno družbeno
občutljivost in iščejo možnosti oblikovanja pravičnejših politik. Govorimo o
gibanjih homoseksualcev, črnskem, ženskem, ekološkem gibanju in nenazadnje o
gibanju ljudi s fizičnimi, čutnimi ali duševnimi omejitvami. Ta gibanja so bila
kulturno in politično inovativna, saj se niso udejstvovala skozi obstoječi
politični sistem, pač pa so iskala nove in drugačne poti delovanja,
participacije in vplivanja na odločanje.
Udeleženci
so poudarjali različnost ljudi in pravico do enakih možnosti, prepoznavali so
pomen svoje lastne zgodovine in kulture, razkrivali so svojo identiteto namesto
v družbi uveljavljenega skrivanja in bili ponosni na to, kar so. In predvsem,
želeli so govoriti zase in v svojem imenu.
V
poznih 80-ih se ponovno prebujajo ideje državljanstva, državljanskih pravic in
odgovornosti, ki sprožajo vprašanja o nacionalni pripadnosti in emigracijah,
revščini, marginalizaciji v javni sferi kot posledici diskriminacije na podlagi
spola, starosti, izobrazbe, rase, zdravstvenega stanja, spolne usmerjenosti
ipd. Koncept državljanstva in državljanskih pravic tako osvetljuje izključenost
ljudi in je močan argument v prizadevanjih za njihovo vključevanje v odločanje
o last- nem življenju in doseganju pravice enakih možnosti. Nenazadnje je
potrebno omeniti tudi postmoderne pogoje sodobne družbene realnosti, ki naproti
uveljavljenih standardizacij, uniformnosti in univerzalnosti postavljajo
procese relativnosti, fragmentacije in raznolikosti. Če to zveni nekoliko
abstraktno, sta pri roki primera ekonomije - sodobna raznolikost produktov in
potrošnje – ter politike: razpad monolitne politične entitete razreda in
uveljavitev politike identitet, temelječih na spolu, seksualnosti, etniji,
življenjskem slogu ipd. Ocenjevanje potreb in vključevanje uporabnikov sta
procesa, mimo katerih danes ne more več nobena organizacija, ki se na
kakršenkoli način ukvarja s socialnimi storitvami.
Ni komentarjev: