Raznolike definicije potreb

Osnovne človekove potrebe po Maslowu so:

 

·    fiziološke potrebe

·    varnost

·    ljubezen

·    upoštevanje

·    samouresničevanje

Med seboj so v hierarhičnem odnosu, kar pomeni, da brez zadovoljenih fizioloških potreb sploh ne moremo živeti, medtem ko na primer ljubezen ali samouresničevanje nista absolutni potrebi

 Socialne službe  uporabljajo Bradshawjevo razvrščanje potreb na:

 

·    normativne

·    občutene

·    izražene

·    primerjalne potrebe

Prve določajo strokovnjaki in profesionalci na način »od zgoraj navzdol« in imajo zato avreolo objektivnosti, znanstvenosti, teo- retičnosti in uradnosti. Pomanjkljivost tako določenih potreb je, da pogosto odražajo kriterije, vrednote in predsodke strokovnjakov ter da težijo k univerzalnosti in ne upoštevajo razlik med ljudmi. Občutene potrebe so tiste, ki jih posameznik subjektivno in izkustveno zaznava v svojem vsakdanjem življenju. Te potrebe so določene na način »od spodaj navzgor«. Občutene potrebe pa niso vedno tudi izra- žene potrebe, ki pomenijo zahtevo po zadovoljitvi. Komparativnost potreb poudarja njihovo relativnost, saj se potrebe od človeka do človeka, od kulture do kulture in skozi čas razlikujejo. Za Bradshawa je »resnična potreba« tista, v kateri se vse štiri perspektive ujemajo.

Leta 1991 sta za v zadnjih letih največkrat navajano sociološko teorijo potreb poskrbela Doyal in Gough v svoji študiji A Theory of Human Need. Najprej sta opredelila minimalni skupni imenovalec, in sicer subjektivno in medkulturno raznolikost potreb. To sta dve objektivni in univerzalni potrebi:

·    telesno zdravje in

·    samostojno delovanje

Samostojnost delovanja avtorja opredeljujeta kot »sposobnost preudarnega odločanja o tem, kaj je treba storiti in kako se tega loti- ti«, ter kot »kritično samostojnost«, ki pomeni sposobnost kritizirati in izpodbijati družbena pravila in prakso.

Definirala sta serijo posredovalnih potreb, ki omogočajo izpolnitev osnovnih potreb. Posredovalne potrebe niso univerzalne, temveč individualno in medkulturno variirajo in so naslednje: hrana in voda, urejeno prebivališče, varno delovno okolje, primerno zdravstveno varstvo, brezskrbno otroštvo, pomembni temeljni odnosi, fizična in ekonomska varnost, možnost načrtovanja družine, osnovna izobrazba ipd.

Za zadovoljitev posredovalnih potreb so potrebni univerzalni družbeni predpogoji, ki so produkcija in reprodukcija, medgeneracijski prenos kulture in politična avtoriteta, ter »predpogoji za optimalizacijo«, ti pa so negativna in pozitivna svoboda in politična participacija.

Naloga ocenjevanja potreb je »merjenje ravni, do katere so te posredovalne potrebe zadovoljene« ter »identifikacija ‘posebnih zadovoljevalcev’, ki bi lahko najbolje zadovoljevali lokalne potrebe in spremljali dostop ljudi do socialnih storitev«.

Vir: Spremenjene vloge NVO