Participativno raziskovanje/1
Participativno raziskovanje ima korenine v kritični pedagogiki (Veale, 2005), ki se usmerja v vprašanja o neenakosti, moči oz. oblasti z osnovnim izhodiščem, da je posameznik vpet v razmerja moči ter družbenih neenakosti. V ospredje postavlja idejo o izobraževanju znotraj katerega se bodo posamezniki lahko kritično odzvali na družbene in politične probleme, iskali možnosti odpravljanja neenakosti, s tem pa postali tudi nosilci emancipacije (Banjac, 2015).
Gre torej za prepoznavanje vloge posameznika kot aktivnega in odgovornega akterja svojega in družbenega znanja ter razvoja. Ključno načelo participativne raziskave je namreč grajenje znanja z združevanjem znanja akademikov in znanjem »običajnih« ljudi, z namenom grajenja znanja o življenju in delovanju ljudi, predvsem ljudi iz ranljivih skupin in skupin s šibko družbeno močjo. Participativno raziskovanje temelji na ideji, da je za družbeni, ekonomski in politični napredek potrebno upoštevati tudi mnenja običajnih ljudi (Kemmis in McTaggart, 2000).
Raziskovalni proces mora temeljiti na načelih socialne pravičnosti, pri čemer gre za enakovreden odnos, v katerem se učijo tako sodelujoči kot raziskovalci. Raziskovalec je dolžan delati z ljudmi v procesu raziskovanja njihove situacije in na tej osnovi graditi nova spoznanja (Veale, 2005).
Navajamo različne članke v katerih si lahko prebere več o koristih participativnega raziskovanja:
Participatory, Action, Research: How to make your work truly participatory
4 Participatory Research Methods Every Organizer Needs to Know
Ni komentarjev: