Pojasnilo zagovornika Načela enakosti

 

E: skupnoststarsevzaavtizem@gmail.com

 

Številka:               0702-164/2020/2

Datum:                22. 12. 2020

 

 

Zadeva:               Pojasnilo Zagovornika načela enakosti

 

Spoštovani,

 

Zagovornik načela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) je prejel vaše e-sporočilo z dne 15. 12. 2020, v katerem starši otrok z avtizmom in drugimi pridruženimi motnjami opisujete vaša prizadevanja, ki so se pričela že marca 2020 ob prvih Covid19 omejitvah, ko ste poslali poziv institucijam glede varnosti vaših otrok: Janezu Janši, Borutu Pahorju, Tomažu Gantarju, Janezu Ciglarju, Petru Svetini. Otroci, ki imajo poleg avtizma tudi druge pridružene motnje, senzorne težave in ostale zdravstvene težave potrebujejo  zaradi slabega zavedanja lastne varnosti neprekinjen nadzor odrasle osebe, ker obstaja možnost, da se samopoškodujejo in ogrozijo lastno zdravje in življenje. Glede na zadnje ukrepe, ki se nanašajo na prepovedi zbiranja skupin in organizirano varstvo otrok so tako otroci posledično še bolj ogroženi, kot prej. Starši so v službah, od katerih so finančno odvisni. 

 

Pojasnjujete, da je Ministrstvo za izobraževanje na svoji spletni strani glede opisane problematike podalo odgovor, da je problematika v danih okoliščinah sprejemljiva in razumejo stisko staršev. Predsednik vlade Janez Janša pa je poslal poziv županjam in županom, vendar do sedaj ni bilo konkretnih rešitev. Od drugih pristojnih niste prejeli odgovora. Zato ste se odločili, da poziv za pomoč pri reševanju nastale situacije ponovite in obvestite še druge institucije.

 

Pojasnjujete, da so v sedanjem času v drugi fazi Covid19 omejitev nekateri starši otrok z avtizmom obremenjeni tudi s skrbjo za svoje starše, predvsem tiste, ki se spopadajo z demenco in terminalnimi bolezni. Tudi za njih bi potrebovali podporo in pomoč. V domovih za ostarele nimajo pogojev za sprejem ljudi z demenco, za ljudi s terminalnimi boleznimi pa tudi ne prostora v bolnišnicah. Tako so ti ljudje odvisni od svojih otrok, ki imajo že sami velike skrbi in v obdobju Covid19 omejitev več dela s svojimi otroki z avtizmom in pridruženimi motnjami. 

 

Menite, da so otrokom kršena osnovna načela Konvencije o otrokovih pravicah, prav tako menite, da tudi staršem kršene starševske. Od naslovnikov, torej tudi od Zagovornika pričakujete, da ne ignorirajo vašega sporočila v največjo  korist ranljive skupine  otrok  in da vplivajo na pristojne institucije, ki se na vaše pozive ne odzivajo.

 

*

 

Zagovornik načela enakosti je bil kot neodvisen, samostojen državni organ ustanovljen z Zakonom o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju: ZVarD), ki ga je sprejel Državni zbor RS 21. aprila 2016 v luči formalno uvedenega postopka Evropske komisije zoper Republiko Slovenijo zaradi kršitve prava Evropske unije (kršitev št. 2014/2093). S sprejemom ZVarD in ustanovitvijo Zagovornika načela enakosti kot t. i. organa za enakost, je Republika Slovenija zagotovila harmonizacijo slovenskega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije ter pristopila k procesu ustvarjanja pogojev za učinkovito pravno varstvo in nastanek pravne in sodne prakse na področju diskriminacije. Namen zakonodajalca je bil prav zagotavljanje varstva oseb pred diskriminacijo, saj je praksa pokazala, da je področje diskriminacije na eni strani zelo obsežno in raznoliko, na drugi pa obstaja še veliko nerazumevanja glede koncepta diskriminacije ter problem neprijavljanja diskriminacije.

 

Pooblastila ter pristojnosti Zagovornik črpa iz ZVarD (zlasti 21. člen), ki opredeljuje personalno in materialno pristojnost Zagovornika. Personalna pristojnost se nanaša na vprašanje, kdo lahko uveljavlja varstvo pred diskriminacijo; gre zlasti za fizične osebe ali skupine oseb, v določenem obsegu pa tudi pravne osebe.^[1] Materialna pristojnost pa se nanaša na področja, na katerih osebe uživajo varstvo pred diskriminacijo.

 

*

Zagovornik je preučil gradivo, ki ste mu ga posredovali ter vas obvešča, da zgolj na podlagi omenjenega dopisa ne more vplivati na pristojne institucije, ki se na vaše pozive ne odzivajo, kar je vaša želja in za kar najverjetneje menite, da bi v praksi prispevalo k čim hitrejši rešitvi situacije, v kateri ste se znašli tako otroci kot njihovi starši. Zagovorniki tem področju namreč ni nadzorni organ in tudi ne more vplivati na opravljanje del in nalog, ki jih izvajajo za to pristojni organi. Zaradi neodzivnosti posameznih državnih organov bi se veljalo obrniti na Varuha za človekove pravice, ki ima po Zakonu o varuhu človekovih pravic tudi pooblastilo, da lahko naslovi organom predloge, mnenja, kritike ali priporočila, ki so jih ti dolžni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga določi varuh.

 

Vas pa v nadaljevanju Zagovornik seznanja s svojimi pristojnostmi z namenom, da če ocenite, da bi vam pri reševanju problematike lahko pomagali, konkretizirate svoje pisanje.

 

Prva možnost je sistemska preučitev področja otrok z avtizmom in drugimi motnjami, kjer Zagovornik preuči zakonodajni okvir pa tudi prakse na tem področju in se seznani s položajem oseb z določeno osebno okoliščino. Na podlagi svojih ugotovitev lahko objavi neodvisno poročilo in glede na svoje ugotovitve daje priporočila subjektom, katerih naloga je zagotavljanje varstva pred diskriminacijo na tem področju. Priporočila so usmerjena v preprečevanje in odpravljanje diskriminacije, lahko pa tudi v sprejemanje posebnih in drugih ukrepov za odpravo diskriminacije.

 

Druga možnost je povezana s pooblastilom Zagovornika, skladno s katerim lahko strankam oz. diskriminiranim osebam nudi neodvisno pomoč in svetovanje pri uveljavljanju njihovih pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v drugih upravnih in sodnih postopkih, povezanih z diskriminacijo. V zvezi s tem pooblastilom se lahko kadarkoli obrnete na Zagovornika, ki vam bo v okviru svojih zmožnosti svetoval in vam nudil pomoč.

 

Tretja možnost pa je postopek pri Zagovorniku v primeru diskriminacije, ki se prične na podlagi vloženega predloga za obravnavo, lahko pa tudi po uradni dolžnosti. Za razliko od sistemskega pristopa v tem postopku, gre za svojevrsten upravni postopek, ki poteka po pravilih ZVarD in ZUP Zagovornik ugotavlja, ali je konkretno ravnanje skladno z določbami ZVarD oziroma ali konkretno ravnanje krši določbe o prepovedi diskriminacije. Ena od posebnosti postopka obravnave diskriminacije je tudi pravilo obrnjenega dokaznega bremena (40. člen ZVarD), skladno s katerim mora diskriminirana oseba (predlagatelj) izkazati dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, šele tedaj se breme dokazovanja, da ni kršil te prepovedi, prevali na domnevnega kršitelja. Postopek Zagovornik zaključi z izdajo ugotovitvene odločbe, s katero bodisi ugotovi obstoj diskriminacije bodisi ugotovi, da diskriminacija v zadevi ni izkazana. Gre za upravni ugotovitveni akt, ki kot tak ni izvršljiv in kot tak tudi v ničemer ne posega v obstoječa razmerja oziroma jih ne spreminja, razveljavlja, ali nalaga obveznosti kršiteljem. Ugotovitev Zagovornika je pomembna zlasti z vidika njegove osveščevalne kot tudi preventivne funkcije, v smislu preprečevanja nadaljnjih kršitev, pomembna pa je tudi z vidika nadaljnjih ravnanj, ki so vedno usmerjena v odpravo učinkov diskriminacije in njeno nadaljnjo preprečevanje.

 

ZVarD v 36. členu izrecno določa, katere sestavine mora predlog vsebovati, da lahko Zagovornik prične z obravnavo. Te sestavine so: (1) osebno ime oziroma firma oziroma drug naziv predlagatelja, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež; (2) navedba nasprotne strani oziroma kršitelja, če je ta predlagatelju znan, njegov naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež; (3) navedbo okoliščin, osebnih imen in kontaktnih podatkov morebitnih prič ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da je prišlo do diskriminacije; (4) kontaktni podatki predlagatelja; (5) lastnoročni podpis predlagatelja.

 

Predlagatelj postopka pri Zagovorniku ima položaj stranke, zato njegova identiteta ni varovana, kot je varovana identiteta prijaviteljev po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (tajnost vira prijave).

 

ZVarD Zagovorniku v 38. členu podeljuje tudi pristojnost, da sme, če oceni, da je kakšen zakon ali drug predpis diskriminatoren, o tem obvestiti predlagatelja postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ali pa sme z zahtevo sam začeti postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil. Gre za postopek, ki ga Zagovornik izvede skladno s svojimi zakonskimi pristojnostmi ko vsebino obstoječih predpisov presoja po vsebini in to samo z vidika svojih pristojnosti. Zagovornik ni državni organ, ki bi lahko sprejel končno odločitev, da je predpis diskriminatoren oziroma da ni skladen z Ustavo RS in kakorkoli vplival na vsebino predpisov. Zagovornik ima v ZVarD zgolj pooblastilo, da izvede oceno diskriminatornosti in če oceni, da je predpis diskriminatoren, o tem bodisi obvesti predlagatelja postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti bodisi sam z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil pred Ustavnim sodiščem RS.

 

Zagovornik skladno s svojimi pooblastili po ZVarD (21. člen) sproti spremlja predloge zakonov ter podaja priporočila z vidika svojih pristojnosti. Zagovornik se lahko v okviru svojih pristojnosti in po lastni presoji opredeli do vsebine osnutkov predlogov zakonov, ki so v javni razpravi in so objavljeni na spletnem portalu e-Uprava. Že izdana priporočila so dostopna na spletnih straneh Zagovornika: http://www.zagovornik.si/priporocila-2020/.

 

Do problematike otrok s posebnimi potrebami v času omejitev zaradi Covid19 se je že opredelilo Ustavno sodišče Republike Slovenije v zadevi št. U-I-445/20-13 z dne 3. 12. 2020 in zavzelo stališče, da le-ti, upoštevaje njihove posebnosti in primanjkljaje, potrebujejo zanje še posebej prilagojeno izvajanje izobraževanja, ki so ga lahko praviloma deležni le v zavodih, v katerih se z njimi ukvarjajo za to posebej strokovno usposobljeni delavci, njihovi starši pa jim tega morda ne morejo oziroma niti ne znajo zagotoviti, zaradi česar ima zaprtje šol za te otroke še veliko večje posledice kot pri drugih otrocih. Ob tem pa dodajamo, da se kot ranljive po ZVarD pravzaprav štejejo vse kategorije otrok ali drugih slabotnih oseb.

 

Zagovornik na podlagi posredovanega gradiva ni identificiral materije, do katere bi se v luči svojih zakonskih pristojnosti lahko kakorkoli vsebinsko opredelil. V kolikor na podlagi podanih pojasnil in predstavitve pristojnosti Zagovornika ocenjujete, da bi takšno pristojnost lahko imel pa vas vabimo, da svoj predlog konkretizirate in natančno navedete, kakšna so vaša pričakovanja in kaj ali kateri predpis (vključno z navedbo členov) je po vaši oceni diskriminatoren.

 

Za morebitne dodatne informacije smo dosegljivi na elektronskem naslovu gp@zagovornik-rs.si ali na telefonski številki 080 81 80, in sicer vsak dan med 10:00 in 12:00 uro, v sredo pa tudi med 15:00 in 18:00 uro.

 

Lepo pozdravljeni,

 

 

 

Pripravila: Sergeja Oštir                                                       Samostojna Svetovalka Zagovornika

dr. Neža Kogovšek Šalamon Vodja oddelka za ugotavljanje diskriminacije in zagovorništvo

Poslano:

- naslovniku (po e-pošti),

- zbirka dok. gradiva.

 

 

---

^[1] Slednja lahko varstvo pred diskriminacijo uveljavlja le, če je izpostavljena diskriminaciji zaradi osebnih okoliščin posameznikov, ki so povezani s to pravno osebo (tretji odstavek 1. člena ZVarD).